Kadrovska stiska: učitelji bi lahko obseg dela povečali za petino

Državni zbor je na izredni seji opravil drugo obravnavo predloga novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki ob zvišanju sredstev za investicije in razvoj glede na BDP uvaja še enofazni postopek imenovanja ravnatelja. Prav v zvezi s tem je bilo največ pripomb s strani opozicije, koalicija je noveli izrazila podporo.

Predlog novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki ga je v obravnavo DZ vložila vlada, je dodatno pojasnil minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj. Poudaril je, da je ena ključnih sprememb novele zakona v členu, ki zvišuje sredstva za investicije in razvoj, vezana na bruto domači proizvod (BDP). "Sredstva se bodo od 1. januarja 2027 vsako leto povečevala v povprečju za 0,025 odstotne točke, dokler ne doseže ciljne vrednosti v BDP, to je 0,5 odstotka," je pojasnil. Zdaj se za to področje namenja 0,25 odstotka BDP oziroma 187 milijonov evrov.

Med pomembnejšimi novostmi je Logaj omenil tudi postopek imenovanja ravnateljev, ki bodo imenovani po enofaznem postopku, soglasje k imenovanju pa bo podal minister. Ta bo po novem lahko ravnatelja v izjemnih primerih zaradi zakonsko določenih razlogov tudi razrešil.

Z vloženim dopolnilom koalicije se po njegovih besedah rešuje tudi morebitna neodzivnost ministra v postopku imenovanja in razrešitve ravnatelja. "Če minister ne izda oziroma zavrne soglasje v 30 dneh od dneva, ko je bil zaprošen, se šteje, da je soglasje dano. Tako se zmanjšuje možnost političnega vpliva ministra v postopku imenovanja in razrešitve ravnatelja," je dejal.

Ob tem je izpostavil tudi druge pomembne vidike financiranja sistema vzgoje in izobraževanja. Izpostaviti velja določbo, ki šolam za izvajanje prilagojenih in posebnih programov vzgoje in izobraževanja za otroke s posebnimi potrebami in glasbenim šolam omogoča, da v njihovo stvarno premoženje ne vlaga zgolj občina ustanoviteljica, pač pa tudi sosednje občine.

Dopolnilno delo za učitelje

Novela uvaja tudi možnost dopolnilnega dela za učitelje. To je po besedah ministra pomembno v luči kadrovskega pomanjkanja. Učitelj bi lahko obseg svojega dela povečal za petino. Novela poleg naštetega umešča tudi slovenski, madžarski in italijanski znakovni jezik. Kot novo možnost pridobitve ustrezne pedagoške, pedagoško-andragoške oziroma specialno pedagoške izobrazbe, ureja tudi mikro dokazila kot krajša izobraževanja in usposabljanja.

Pri noveli zakona gre po mnenju poslanke Svobode Vere Granfol za pomemben korak v smeri pravične porazdelitve odgovornosti in vlaganj. Pomemben del zakona je tudi nadgradnja sistema zagotavljanja kakovosti v vzgojno izobraževalnih zavodih. V stranki, kot pravi, podpirajo tudi predlagane spremembe v postopkih imenovanja in razrešitve ravnateljev.

Poslanska skupina SD predlog rešitve podpira, saj verjamejo, da bodo predlagane spremembe prispevale h kakovosti in stabilnosti vzgojno-izobraževalnega sistema, je dejal poslanec Damijan Bezjak Zrim.

Predlog zakona podpirajo tudi v Levici, so pa razočarani, da se bodo sredstva zagotovila postopoma od januarja 2027 naprej v višini 0,025 odstotka na leto.

Opozicija proti novemu načinu imenovanja ravnateljev

V noveli je po mnenju opozicijske SDS nekaj dobrih in tudi nekaj slabih rešitev. Najbolj jih moti postopek imenovanja ravnatelja, saj pomeni "nedopustno politizacijo šolskega prostora", je prepričana Alenka Helbl, ki je napovedala, da novele ne bodo podprli.

V NSi so sicer pozdravili možnost izvajanja izobraževalnih programov v slovenskem znakovnem jeziku ter jeziku gluhoslepih, a opozorili, da nasprotujejo vplivu ministra na imenovanje ravnatelja. "Uvedba soglasja ministra opozarja tudi na možnost politizacije kadrovskih odločitev," je ocenila Iva Dimic.

Tudi v skupini nepovezanih poslancev izražajo resen pomislek glede postopka imenovanja ravnatelja. Predlagajo, da se to v naslednjem branju ustrezno spremeni, je povedal Anže Logar.

V poslanski skupini italijanske in madžarske narodne skupnosti pa bodo predlog novele po navedbah Ferenca Horvata podprli. "Obravnava zakona je tudi pokazala, kako pomemben je dialog med deležniki, saj rešitve v vseh primerih morda niso idealne, vendar smo pri iskanju teh slišali in poslušali drug drugega ter na koncu sprejeli za vse strani sprejemljive rešitve," je dejal.

Na seji so poslanci obravnavali dopolnila koalicije, ki so večinoma redakcijske narave. Do njih se bodo opredeljevali v okviru glasovanj.